{"id":49,"date":"2022-12-24T19:19:57","date_gmt":"2022-12-24T18:19:57","guid":{"rendered":"https:\/\/www.pesem-atlantee.si\/?page_id=49"},"modified":"2022-12-24T19:19:57","modified_gmt":"2022-12-24T18:19:57","slug":"bramorjeva-nocna-mora","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.pesem-atlantee.si\/index.php\/bramorjeva-nocna-mora\/","title":{"rendered":"Bramorjeva no\u010dna mora"},"content":{"rendered":"

BRAMORJEVA NO\u010cNA MORA<\/strong><\/p>\n

Medtem, ko te dni mnogo ljudi trpi zaradi raznih tegob, ki so posledica kombinacije spremembe vremena, Schummanove resonance in son\u010devih izbruhov; pa nekateri smo bolj \u00a8na obratih\u00a8 tudi s pisanjem. Tokrat bom predstavil, sicer na bolj lahkoten na\u010din, enega najhuj\u0161ih, vendar manj znanih naravnih sovra\u017enikov bramorja.<\/p>\n

BRAMOR \u2013 no\u010dna mora vrti\u010dkarjev (slika ne desni)<\/p>\n

Pomlad. Ta prelepi letni \u010das, ko se narava v cvetju prebuja, son\u010dni \u017earki \u017ee veselo grejejo, pti\u010dki tekmujejo kdo bo lep\u0161e zapel…in v vrtu dela na veliko ste\u010dejo. Kmalu so gredice \u017ee lepo posejane in posajene, kmalu tudi veselo vse po\u017eene in srce vzradosti….A glej ga vraga, ko nekega dne pride\u0161 v vrt in opazi\u0161, da je veliko truda \u0161lo v maloro! Kaj dosti ni treba za ugotovit, da je v akciji bil bramor.<\/p>\n

Vsi vemo o kom je tu govora. \u0160e bolj pa vemo kak\u0161no \u0161kodo lahko povzro\u010di v zelenjavnem vrtu in polju. Zato bom kar presko\u010dil osnovni opis, bom pa navedel dve neprijetni zanimivosti:
\n-kmetijski strokovnjaki pravijo, da je 1 bramor na 3 kv.m kriti\u010dno \u0161tevilo (ali prag \u0161kodljivosti). Osebno bi kot kriti\u010dno raj\u0161i omenil kar 1 bramor na 5 kv.m.
\n-samica spomladi odlo\u017ei ve\u010d sto jaj\u010dec (300-600) v podzemno gnezdo v velikosti koko\u0161jega jajca. Malce grozna \u0161tevilka, vendar pa je treba imeti v vidu, da od tega \u0161tevila jih bo bolj malo do\u010dakalo kon\u010dan razvojni cikel, ki traja dve leti. Poleg tega bramorje mu\u010di tudi kanibalizem (se tudi med sabo po\u017erejo).<\/p>\n

Bramor ima kar nekaj naravnih sovra\u017enikov, najbolj nekatere ptice, krti in rovke…vendar na Primorskem se ga z veseljem loti na\u0161a najve\u010dja striga: pasasta skolopendra.<\/p>\n

SKOLOPENDRA SE PREDSTAVI (slika na levi)<\/p>\n

Pasasta skolopendra (Scolopendra cingulata) spada med strige (Chilopoda), ki jih uvr\u0161\u010damo med stonoge. Strige ne zamenjujte s strunami! Gre za na\u0161o najve\u010djo strigo, ki lahko zraste do 14cm, poredkoma tudi ve\u010d. Raz\u0161irjena je le na Primorskem<\/b>, v predelih kjer se lepo \u010duti vpliv Mediterana. Aktivna je pono\u010di, medtem ko se \u010dez dan skriva pod kamni, lubjem, v zemlji… Skolopendra je strupena, njen ugriz pa zelo bole\u010d in lahko povzro\u010di nekajdnevno oteklino, redkoma tudi vro\u010dino. Ima zelo mo\u010dne \u010deljusti s katerimi lahko prebije tudi mo\u010dnej\u0161e rokavice. Do ugriza pride le, \u010de jo nehote zgrabimo.
\nPred leti sem tej zverinici posvetil kar nekaj prostega \u010dasa saj me je zanimalo kako je pogosta na obmo\u010dju Sabotina in Gori\u0161kih Brd. Rezultati so me presenetili, saj sem jo na\u0161el povsod tam, kjer je zanjo ugodna mikroklima (vplivi Mediterana). Raziskava je bila zelo zanimiva, \u0161e posebej tedaj, ko je kak osebek veselo poziral in teh ni manjkalo, saj skoraj pod vsako skrljo ali kamnom se je skrivala skolopendra. Najve\u010dji primerek pa sem na\u0161el na oson\u010denih legah pod vasjo Vedrijan, ta je meril 12cm in se ni pustil motiti. Z bramorji je bilo manj zabavno in slika bramorja ni iz Brd, ampak z Razdrtega.<\/p>\n

JEDILNI LIST SKOLOPENDRE<\/p>\n

Skolopendra ni preve\u010d izbir\u010dna v svoji prehrani in se loti skoraj vsega kar najde na poti, od raznih li\u010dink (tudi majskega hro\u0161\u010da) in ogrcev, vse do mladih ku\u0161\u010daric. Pospravi tudi kak\u0161nega pol\u017ea, de\u017eevnika in seveda bramorja. Predvsem slednji lahko prav hitro kon\u010da kot no\u010dna pojedina na kro\u017eniku skolopendre. Namre\u010d oba se potikata po povr\u0161inskih rovih (skolopendra tudi na prostem), katere pridno vrta bramor, da pride do koreninic. Po taistih rovih se potepa tudi skolopendra in kaj hitro se lahko sre\u010data v spopadu iz katerega bo bramor iz\u0161el kot pora\u017eenec.
\nZato ne se \u010dudit, \u010de v vrtu boste na\u0161li zna\u010dilne rove, bramorja pa ne. Lahko, da ga je prav skolopendra pospravila in tako hote ali nehote poskrbela za va\u0161 bolj\u0161i pridelek.<\/p>\n

ZA KONEC<\/p>\n

Skolopendra je v vrtnarstvu zelo koristna \u017eival, a ker je strupena, previdnost ne bo nikoli odve\u010d. Strah pred tem bitjem pa seveda ni potreben, \u0161e manj pa \u017eelja po ubijanju. Ko naletimo nanjo med delom v vrtu, jo pustimo pri miru, da se umakne stran. \u010ce smo \u010dez no\u010d pustili osebno za\u0161\u010ditno opremo in obutev, orodje in ostalo opremo v vrtu ali vrtni lopi, pred uporabo preverimo, da ni kak\u0161en nepridipravi za\u0161el tja in to je vse. Ugrizov je zelo malo, tudi na obmo\u010djih, kjer teh \u017eivali skoraj mrgoli (Kras).<\/p>\n

Sicer pa \u0161e malce bolj \u00a8zlobno\u00a8 vpra\u0161anje: \u010de bi \u017ee morali izbrati, koga raj\u0161i imeti v vrtu, bramorja ali skolopendro, koga bi izbrali?<\/p>\n

Besedilo in fotografije: Borut Kumar<\/p>\n

\"\"<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

BRAMORJEVA NO\u010cNA MORA Medtem, ko te dni mnogo ljudi trpi zaradi raznih tegob, ki so posledica kombinacije spremembe vremena, Schummanove resonance in son\u010devih izbruhov; pa nekateri smo bolj \u00a8na obratih\u00a8 tudi s pisanjem. Tokrat bom predstavil, sicer na bolj lahkoten na\u010din, enega najhuj\u0161ih, vendar manj znanih naravnih sovra\u017enikov bramorja. BRAMOR \u2013 no\u010dna mora vrti\u010dkarjev (slika […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-49","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pesem-atlantee.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/49","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pesem-atlantee.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pesem-atlantee.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pesem-atlantee.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pesem-atlantee.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=49"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.pesem-atlantee.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/49\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":51,"href":"https:\/\/www.pesem-atlantee.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/49\/revisions\/51"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pesem-atlantee.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=49"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}