BRAMORJEVA NOČNA MORA
Medtem, ko te dni mnogo ljudi trpi zaradi raznih tegob, ki so posledica kombinacije spremembe vremena, Schummanove resonance in sončevih izbruhov; pa nekateri smo bolj ¨na obratih¨ tudi s pisanjem. Tokrat bom predstavil, sicer na bolj lahkoten način, enega najhujših, vendar manj znanih naravnih sovražnikov bramorja.
BRAMOR – nočna mora vrtičkarjev (slika ne desni)
Pomlad. Ta prelepi letni čas, ko se narava v cvetju prebuja, sončni žarki že veselo grejejo, ptički tekmujejo kdo bo lepše zapel…in v vrtu dela na veliko stečejo. Kmalu so gredice že lepo posejane in posajene, kmalu tudi veselo vse požene in srce vzradosti….A glej ga vraga, ko nekega dne prideš v vrt in opaziš, da je veliko truda šlo v maloro! Kaj dosti ni treba za ugotovit, da je v akciji bil bramor.
Vsi vemo o kom je tu govora. Še bolj pa vemo kakšno škodo lahko povzroči v zelenjavnem vrtu in polju. Zato bom kar preskočil osnovni opis, bom pa navedel dve neprijetni zanimivosti:
-kmetijski strokovnjaki pravijo, da je 1 bramor na 3 kv.m kritično število (ali prag škodljivosti). Osebno bi kot kritično rajši omenil kar 1 bramor na 5 kv.m.
-samica spomladi odloži več sto jajčec (300-600) v podzemno gnezdo v velikosti kokošjega jajca. Malce grozna številka, vendar pa je treba imeti v vidu, da od tega števila jih bo bolj malo dočakalo končan razvojni cikel, ki traja dve leti. Poleg tega bramorje muči tudi kanibalizem (se tudi med sabo požrejo).
Bramor ima kar nekaj naravnih sovražnikov, najbolj nekatere ptice, krti in rovke…vendar na Primorskem se ga z veseljem loti naša največja striga: pasasta skolopendra.
SKOLOPENDRA SE PREDSTAVI (slika na levi)
Pasasta skolopendra (Scolopendra cingulata) spada med strige (Chilopoda), ki jih uvrščamo med stonoge. Strige ne zamenjujte s strunami! Gre za našo največjo strigo, ki lahko zraste do 14cm, poredkoma tudi več. Razširjena je le na Primorskem, v predelih kjer se lepo čuti vpliv Mediterana. Aktivna je ponoči, medtem ko se čez dan skriva pod kamni, lubjem, v zemlji… Skolopendra je strupena, njen ugriz pa zelo boleč in lahko povzroči nekajdnevno oteklino, redkoma tudi vročino. Ima zelo močne čeljusti s katerimi lahko prebije tudi močnejše rokavice. Do ugriza pride le, če jo nehote zgrabimo.
Pred leti sem tej zverinici posvetil kar nekaj prostega časa saj me je zanimalo kako je pogosta na območju Sabotina in Goriških Brd. Rezultati so me presenetili, saj sem jo našel povsod tam, kjer je zanjo ugodna mikroklima (vplivi Mediterana). Raziskava je bila zelo zanimiva, še posebej tedaj, ko je kak osebek veselo poziral in teh ni manjkalo, saj skoraj pod vsako skrljo ali kamnom se je skrivala skolopendra. Največji primerek pa sem našel na osončenih legah pod vasjo Vedrijan, ta je meril 12cm in se ni pustil motiti. Z bramorji je bilo manj zabavno in slika bramorja ni iz Brd, ampak z Razdrtega.
JEDILNI LIST SKOLOPENDRE
Skolopendra ni preveč izbirčna v svoji prehrani in se loti skoraj vsega kar najde na poti, od raznih ličink (tudi majskega hrošča) in ogrcev, vse do mladih kuščaric. Pospravi tudi kakšnega polža, deževnika in seveda bramorja. Predvsem slednji lahko prav hitro konča kot nočna pojedina na krožniku skolopendre. Namreč oba se potikata po površinskih rovih (skolopendra tudi na prostem), katere pridno vrta bramor, da pride do koreninic. Po taistih rovih se potepa tudi skolopendra in kaj hitro se lahko srečata v spopadu iz katerega bo bramor izšel kot poraženec.
Zato ne se čudit, če v vrtu boste našli značilne rove, bramorja pa ne. Lahko, da ga je prav skolopendra pospravila in tako hote ali nehote poskrbela za vaš boljši pridelek.
ZA KONEC
Skolopendra je v vrtnarstvu zelo koristna žival, a ker je strupena, previdnost ne bo nikoli odveč. Strah pred tem bitjem pa seveda ni potreben, še manj pa želja po ubijanju. Ko naletimo nanjo med delom v vrtu, jo pustimo pri miru, da se umakne stran. Če smo čez noč pustili osebno zaščitno opremo in obutev, orodje in ostalo opremo v vrtu ali vrtni lopi, pred uporabo preverimo, da ni kakšen nepridipravi zašel tja in to je vse. Ugrizov je zelo malo, tudi na območjih, kjer teh živali skoraj mrgoli (Kras).
Sicer pa še malce bolj ¨zlobno¨ vprašanje: če bi že morali izbrati, koga rajši imeti v vrtu, bramorja ali skolopendro, koga bi izbrali?
Besedilo in fotografije: Borut Kumar
