VIZIJE
Spet odneslo me je tja,
kamor duša moja si želi,
v kraj čarobne je energije
in mističnega miru.
Noč je že, in
polna luna sveti,
ta potko mi osvetljuje
in spomine osvežuje.
Sam v raju zdaj sem tem.
Na jasi v gozdu lučke žare,
nežna glasba se razlega,
šepet spominov govori,
o plesih in objemih,
davnega poletnega je dne.
Vetriča nežen piš,
vonj po dimu mi prinaša,
odtam, kjer ogenj
celo noč je gorel,
v globine duš je grel
in v očeh je ta žarel.
Le kdaj že to je bilo,
da energije so še tu,
kot tisti sončni dan,
ko zapuščal sem ta raj?
Polna luna sije v tišini,
tam, kjer nekoč
živahno je bilo,
tam, kjer nekoč
spet radostno bo.
Avtor poezije in fotografije: Borut Kumar